Piše: Franc Križnar
ZIMA, 12 pesmi za otroke (= otroški zbori): glasba: M. Reichenberg, pesmi: Magda Dolén
(Kulturni center Maribor, 2017; /22 str./; 19,00 €)
Zimo predstavlja 12 otroških zborov (a cappella ali/in s spremljavo; saj so enoglasnim napevom v notnih črtovjih nadpisane /spremljevalne/ harmonije). Komponirani so na zimsko tematiko in poezijo Magde Dolén. Gre za enoglasne zbore, ki so še kako vabljivi za mlade otroške glasove v vrtcih in prvih treh razredih prve triade OŠ. Njihovi obsegi so v nekaj redkih primerih nekaj nad (priporočljivimi) obsegi otroških glasov: c1 – cis2 (več kot čista oktava) . Vse to samo še sledi dandanašnjim vedno boljšim ali morda celo vedno bolj zaostrenim sposobnostim le-teh. Ta dvig je od nastopa do revije, od posnetka do tekmovanja vedno težji ali celo boljši, če že hočete. Adekvatno likovno podobo in prelom celotne izdaje je prispeval Peter Dobaj. Ni potrebno posebej poudarjati ubrane celote tega avtorska projekta. Igrivost celotnega izdanega opusa je temeljna vrednota vseh 12 pesmi, ki jih je kot že naslov pove enovito obarvala zima. Njihove odlike so mdr. nazornost in hudomušnost: od tega, da se otroci podijo po snegu do predajanja zimskemu veselju (sonce raztopi snežinke, čas napravi svoje saj bo kmalu prišla pomlad s poglavitno veljavo otroške igre v snegu, sankanje, kepanje, postavljanje snežaka, saj je njihovo otroštvo sproščeno, veselo in prijetno). V tej notni izdaji gre še za pedagoško funkcijo glasbene umetnosti, ki sta si tokrat zagotovo ves čas z roko v roki. Enovitost (enostavnih) besedila prav take glasbe in njeni napevi samo še podčrtajo tako oblike kot vsebine. Ta je seveda v celoti zimsko obarvana. Prav iz besedil in napevov veje prav ta pristna igra, ki je zdaj celo večdimenzionalna: vsebinsko pesemska in oblikovno glasbena. Dve do največ štiri notne vrstice so podlaga za praviloma kitične literarne podlage, poezijo. Ritmično so dela enostavna, vse od 2/4- do največ 4/4-taktovskega načina. Oblikovno gre za kitične pesmi. Tudi tonalitete so enostavne in ne preveč oddaljene od osnovnega, C-dura ; pa še: D-, F- in G-dur. Spremljave so spet v mejah enostavnih harmonij, ki jih nekako na tak ali drugačen način obvladajo vsaj (osnovno-) glasbeno šolsko izobražene učiteljice oz. vzgojiteljice tako v vrtcih kot v OŠ. Že omenjeni snežni tematiki se pridružujejo še drugi tovrstni eksterierji in interierji pa še domače živali in prazniki. Prav ti (zimski prazniki) so svetli, radostni in polni pričakovanj. Mala pesmarica, ali kot je podobne otroške pesmi imenoval doayen in nestor podobnega opusa pokojni Janez Bitenc (1925-2005) »simfonije za mamenke,« je še eno od sicer prenekaterih podobnih dosežkov slovenskih umetnikov, ki tele svoje, komaj 2-minutne vokalne ali/in vokalno inštrumentalne miniature posvečajo najmlajšim izvajalcem, otrokom.
Dušan Hedl je glavni urednik omenjene izdaje, odgovorni pa P. Dobaj. Slednji je oskrbel tudi oblikovanje in prelom. Pesmarica je izšla v založbi Kulturnega centra Maribor v seriji Drugačni.
Zima, naslovnica (arhiv Kulturni center Maribor)
Avtor celotne tetralogije (po večini tudi izvajalec-pri ploščah) je skladatelj, (glasbeni) producent, filmski in televizijski producent, dr. socioloških znanosti in univerzitetni predavatelj (docent) dr. Mitja Reichenberg (roj. 25. sep. 1961 v Mariboru). Po končani Srednji glasbeni šoli dobil državno štipendijo za izredno nadarjene in 1984 diplomiral iz kompozicije na AG v Ljubljani v razredu Daneta Škerla. Deloval je kot predavatelj za klavir in glasbeno strokovne predmete na Srednji glasbeni šoli v Mariboru in bil 1986-90 predstojnik šole. L. 1998 je bil habilitiran na Pedagoški fakulteti UM, v letih 1990-96 pa zaposlen v UKM kot bibliotekar in strokovni referent za glasbo in film, kjer je oblikoval samostojni avdio-video oddelek ter bil pomočnik ravnatelja. Končal je podiplomski doktorski študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani pri prof. dr. Rastku Močniku (2012; na temo Film in filmski zvok v družbeni funkciji), sicer pa predava in pripravlja seminarje za zborovodje, pedagoške delavce v PŠ,- OŠ- in SŠ-polju (Zavod RS za šolstvo), o sodobni scenski glasbi, na alternativnih srečanjih, delavnicah, v filmskem abonmaju ljubljanskega Cankarjevega doma, filmski šoli Vzgajanje pogleda, vodi Malo šolo filmske umetnosti idr. Je habilitirani predavatelj (2003) in docent (2014) na Fakulteti za medije (FAM), Inštitutu IAM, SAE Inštitutu angleške univerze Midlessex (v Ljubljani in Zagrebu) ter na Akademiji za umetnosti na Univerzi v Novi Gorici. Nastopa kot pianist, igra pri nemih filmih in deluje kot glasbeni producent. V njegovi bibliografiji je potrebno izpostaviti ok. 100 izvirnih znanstvenih člankov in več kot 30 avtorskih knjig na temo glasbe ter glasbe in filma. Je tudi avtor skladb (izbor): Šest pesmi za mladinski in otroški zbor na bes. Štrekljeve zbirke, Pevka (bes. Metka Leljak) za ženski zbor a cappella, Ako (bes. Ivan Dujmović) za mešani zbor a cappella, Šaljem ti vjetrove (bes. Nenad Engel) za moški zbor a cappella, Koncert za klavir in štiri slike idr. Od l. 1999 deluje kot samozaposleni v kulturi, samostojni ali (svobodni) umetnik, .
V knjižici M. Reichenberg-Soška fronta so objavljene tudi avtentične fotografije aktivnega udeleženca Soške fronte in mariborskega zdravnika, primarija mariborske splošne bolnišnice in prepoznavne mariborske osebnosti dr. Hugo (-na) Robiča (1886-1937; Pokrajinski arhiv Maribor). Zato še o njem nekaj (skopih): bil je dermatovenerolog. 1912. leta je diplomiral na Medicinski fakulteti v Grazu, kjer je bil tudi rojen. V letih 1914-18 je delal na graški dermatološki kliniki (v tem času je očitno deloval tudi kot vojaški zdravnik ob naši Soči ?), nato na Dunaju ter od 1920 v Splošni bolnišnici v Mariboru. Tam je ustanovil in do smrti vodil oddelek za kožne in spolne bolezni. 1921 je na oddelku ustanovil brezplačni ambulatorij za zdravljenje spolno bolnih in prvo serodiagnostično postajo v Sloveniji. Vpeljal je fizikalno in rentgensko zdravljenje kožnih bolezni, kot prvi v takratni Jugoslaviji pa je zdravil sifilis z bizmutom. Raziskoval je tudi gonorejo med otroki. Mariborski časnik Večer je ob njegovi smrti v Mariboru zapisal: »Skozi vse življenje blagega pokojnika se vleče kot rdeča nit njegova neizmerna ljubezen do svojega rodu […],« ki ga je vodila tudi v zaledju Soške fronte. To je tudi fotografsko dokumentiral ob svojem delu.
Mitja Reichenberg in Magda Dolén: ZIMA – 12 pesmi za otroke
Advertisements Share this:
